INTELEKTUALNA LASTNINA

Na GZS podjetjem svetujemo pri zaščiti njihove intelektualne lastnine (patenti, blagovne znamke in modeli). V okviru svetovanja podjetja povezujemo in jim pomagamo z lastnim znanjem in povezavami, zelo dobro pa sodelujemo z Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

Urad inovativnim malim in srednjim podjetjem s tržno zanimivimi proizvodi, ki želijo ugotoviti, kaj vse lahko zavarujejo kot svojo intelektualno lastnino in kakšne prednosti jim to lahko prinese ponuja storitev PRVA i.

Na njihovi spletni strani najdete tudi uporaben priročnik za izumitelje, več o intelektualni lastnini pa lahko preberetu tu na spodnji povezavi.

PODROBNEJE O ZAŠČITI INTELEKTUALNE LASTNINE

STE ZAVAROVALI SVOJO INTELEKTUALNO LASTNINO?

Urad RS za intelektualno lastnino

Intelektualna lastnina je pomemben del premoženja podjetja, saj spada med neopredmetena sredstva, ki jih je za optimalno dosego vrednosti treba ustrezno zavarovati in upravljati. Pravno področje intelektualne lastnine, ki omogoča različne oblike varstva (pravice intelektualne lastnine), urejajo mednarodne pogodbe, evropski predpisi in slovenski pravni red.

MITI IN RESNICE O INTELEKTUALNI LASTNINI

Pogovor s Tino Osojnik v podcastu Gravitacija

V epizodi #18 podcasta Gravitacija smo s Tino Osojnik razbijali 12 mitov o intelektualni lastnini. Med njimi:

  • ali so patenti najpomembnejša oblika zaščite intelektualne lastnine,
  • od koga je intelektualna lastnina, ki jo ustvarijo zaposleni,
  • ali je današnji razvoj prehiter, da bi jo bilo smiselno ščititi,
  • za koga je ščitenje intelektualne lastnine primerno in
  • ali zaščita velja za cel svet.

KAKO REGISTRIRATI ZNAMKO?

Urad RS za intelektualno lastnino

V članku v oktobrski številki (Znamka in njeno varstvo) smo pisali o tem, kaj je znamka, kakšni znaki se lahko registrirajo kot znamka in katere so koristi registracije znamke. Glede na to, na katerih trgih boste poslovali oziroma v katerih državah želite varstvo, lahko registracijo uredite na različne načine – z vložitvijo nacionalne, evropske ali mednarodne prijave.

ZNAMKA IN NJENO VARSTVO

Urad RS za intelektualno lastnino

Znamke nas spremljajo na vsakem koraku. Z njimi lahko ponudniki na trgu označujejo svoje blago, storitve ali oboje. Podjetjem, njihovim izdelkom in storitvam omogočajo prepoznavnost in graditev identitete, kar prispeva k utrjevanju ugleda pri potrošnikih. Domiselne znamke si potrošniki zlahka zapomnijo.

Znamka mora imeti razlikovalni učinek. Temeljni namen znamke je namreč razlikovanje blaga in/ali storitev v gospodarskem prometu. Potrošniki morajo biti sposobni prepoznati vašo znamko in jo povezati z vašim podjetjem.

KAKO PREPREČITI PONAREJANJE VAŠIH IZDELKOV

Urad RS za intelektualno lastnino

Izsledki študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Urada EU za intelektualno lastino (EUIPO) iz leta 2019 o trendih v nedovoljeni trgovini kažejo, da je v zadnjih treh letih vrednost ponarejenega blaga dosegla 509 milijard USD, kar je 3,3 % svetovne trgovine. Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (EU Observatorij), ki deluje pod okriljem EUIPO, je razvil Vodič za tehnologijo proti ponarejanju (Anti-Counterfeiting Technology Guide, ATC).

MALA IN SREDNJA PODJETJA SO HRBTENICA EVROPE

Nina Klun Čakš, Urad RS za intelektualno lastnino

Letos je svetovni dan intelektualne lastnine, ki ga obeležujemo 26. aprila, posvečen MSP.

Mala in srednja podjetja (MSP) so temeljni steber gospodarstva. Po podatkih Svetovne banke MSP predstavljajo okoli 90 % podjetij, zaposlujejo 50 % delovne sile in ustvarijo 40 % nacionalnega dohodka v številnih gospodarstvih. Zato Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) še posebej izpostavlja letošnji svetovni dan intelektualne lastnine in ga v celoti posveča MSP z geslom »Od ideje do uspeha na trgu«.

20 MIO EUR NEPOVRATNIH SREDSTEV

Samra Šečerović, Urad RS za intelektualno lastnino

Evropska mala in srednja podjetja (MSP) so bistvena za evropsko gospodarstvo, saj zagotavljajo 67 % vsega zaposlovanja in predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU. Samo 9 % vseh MSP v EU pa ima v lasti pravice intelektualne lastnine. Kot kažejo podatki študije o pregledu stanja intelektualne lastnine za MSP, ki jo je lani pripravil Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO), imajo MSP z registriranimi pravicami intelektualne lastnine skoraj tretjino več prihodka na zaposlenega kot MSP, ki intelektualne lastnine niso registrirala.

PONAREJANJE IN PIRATSTVO – GROŽNJA ZA PODJETJA

Doroteja Vozelj, Urad RS za intelektualno lastnino

Kršitev pravic intelektualne lastnine v obliki ponarejanja in piratstva narašča. Pojav ogroža gospodarsko rast, delovna mesta, zdravje in varnost državljanov. Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine (EU Observatorij), ki deluje pod okriljem Urada Evropske unije za intelektualno lastino (EUIPO), že nekaj let preučuje škodo v sektorjih, ki so tarča ponarejanja. Najpogosteje ponarejeni izdelki so kozmetika, oblačila, obutev in dodatki, športna oprema, igrače in igre, nakit in ure, ročne torbe in prtljaga, posneta glasba, žganje in vino, farmacevtski izdelki, pesticidi in pametni telefoni. Leta 2019 je znašala izguba prodaje zaradi ponarejanja 60 milijard evrov …

© GZS 2024. Vse pravice pridržane.